Kakšen mesec nazaj je na vrata sobe potrkalo, medtem, ko sem ravno iskala neke stvari in skozi vrata je pokukala mati češ “tele majice ne nosim več, jo boš ti nosila?”.
Pogledam kaj drži v rokah in spreleti me spomin na fotografijo na kateri skupaj sediva na eni izmed tistih ladij s prozornim dnom na vrhu pri palubi, jaz sem bila takrat stara kakšnih 5 let torej je to 24 let nazaj in mami sedi za mano v tej isti omenjeni majici in me objema.
Ko gledam majico od blizu, ko jo primem v roke ne opazim absolutno nobene spremembe. Tkanina je v odlični formi, barve so še kar vibrantne in vzorec je najbrž prav zdaj spet v modi. Na etiketi piše “made in Italy”.
Ker se pretekli dve leti ukvarjam s postavljanjem svoje blagovne znamke predvsem na področju športa in sem ravno v fazi razvoja bolj kompleksnih izdelkov od one size trakov za na glavo in tub za okoli vratu in kjer se pojavijo problematike razvoja konfekcije, krojenja na različne postave, izbire sukanca, izbire tkanine, vzdržljivosti tkanine, primernosti, kakšna bo elastika, itd itd itd ITD itd., se zamislim, da si nekaj takega za svoje produkte želim tudi jaz. Torej želim si, da bo produkt trajnosten (ob pravilni skrbi se razume).
Ne davno nazaj, no … relativno, počasi bo skoraj eno leto od tega namreč, sem obiskala dogodek čigar osrednja tema je bila “zero waste” in pa “slow fashion” in tam je bilo veliko rečenega o tem kako med drugim modna industrija prispeva ogromno k uničevanju planeta. Sama se pred tem nikoli zares nisem vprašala marsičesa od tega kar sem tam izvedela. Naprimer:
Da je modna industrija je 2. največji onesnaževalec našega planeta.
Torej 2.ga industrija na lestvici teh, ki največ pripomorejo k slabšanju stanja našega planeta. Izpusti, odpad, neetične prakse – tako glede ljudi kot tudi živali.
Ali pa, kakšna tkanina je pravzaprav uporabljena in koliko je plačana oseba, ki izdeluje moja oblačila, če je majica v trgovini na voljo za 2-5 eur? Ali pa 10 eur? Ali pa kompleksni kosi po 30 eur?
Ali je v industriji športne mode – v to se namreč oblačim 70% časa, ker svoj čas preživljam večinoma tako – situacija boljša?
Ali dejansko prišparam denar če redno kupujem nove kose nizke kvalitete in neetičnega porekla oziroma porekla, ki ga sploh ne poznam, poznam samo čudovito marketinško kampanjo, ki brenka na moje potrošniške strune, ali pa je to samo ukana kjer pravzaprav zapravimo mnogo več, kosi se hitreje uničijo in pristanejo nekje kjer v neskončnost gnijejo in zastrupljajo naš planet, planet, ki mi neizmerno veliko pomeni in živali, ki jih imam rada in jih v končni fazi tudi odpadki ogrožajo. (Pri nas lahko marsikje najdemo odpadke tudi v gozdu, kamor jih ljudje vozijo iz meni neznanih razlogov.)
Kakšna je sploh lahko življenjska doba in etičnost takšnega produkta?
Po vrnitvi s tega dogodka sem si vzela čas in pogledala dokumentarec “The real cost”, ki ga priporočam toplo vsem tistim, ki si želite, da naš planet in vaše denarnice ostanejo v dobrem stanju.
Spoznala sem na koliko korakih so stvari sporne, niti ne samo pri tem, da so ljudje, ki ta oblačila izdelujejo brez osnovnih pravic, brez osnovne minimalne plače za normalno življenje, ne morejo videti svojih otrok ker garajo celi dan ali pa otroci tudi garajo. Stvar se zatakne že pri samem materialu, ki je narejen iz že konkretno modificiranih semen za bombaž za katera rabiš cel kup izredno nevarnih pesticidov, kateri pa kmetu zemljo dobesedno ubijejo in potem le ta v obupu revščine ostane še brez kosa te zemlje. Poleg tega je tak material slabe kakovosti, kar pa je še huje je, da se za eno bombažno majico porabi 2700 litrov vode, kar je približna količina vode, ki jo povprečna oseba spije v 900 dneh.
Se pravi lahko kupim majico, ki bo ostala enaka 20let ali pa tako, ki bo po parih mesecih zmuckana in samo še za pobrisat nekaj in odvržt – če sploh? Za oboje se porabi 2700 litrov vode in človeško delo in podpre podjetje,ki to izdeluje – etično ali neetično. Slednja opcija je seveda veliko bolj pogosta.
Kje so šele odnosi v tovarnah, osnovne človekove pravice, kemikalije s katerimi se obdeluje ta tekstil, transport vsega tega iz drugega konca sveta, izredno kratka življenjska doba produktov, ki hitro pristanejo na odlagališčih smeti in tam gnijejo v neskončnost, kemikalije, ki pristanejo na v vodah in zemlji, strupeni plini, bolezni ki nastajajo posledično, ogrožanje zdravja in živali in tako naprej.
Bila sem v šoku in razočarana in odločena, da tega ne želim več podpirati. Predvsem pa se mi je porajalo vprašanje:
“Kako prepoznam kaj je dejansko vredno mojega nakupa in na kaj vse s tem, kaj kupim in komu namenim svoj denar, vplivam?”
Zatorej sem se odločila, da napišem nekaj ključnih točk, ki vam pomagajo za lažje odločanje pri nakupih (tokrat predvsem na področju tekstila), kako lahko skupaj svoj trdo prislužen denar investiramo tja, kjer bo le ta podpiral boljše etično moralne posle, ki ne bodo naš planet pustila poteptan in zasran. Zanimivo je, da so vse te informacije sicer dostopne, vendar nažalost verjamem, da večina ljudi nima časa in kapacitete vložiti toliko energije v raziskavo. Morda pa bodo spodaj napisane informacije tudi tebi pomagale, da z majhnimi spremembami pri nakupovanju enormno pripomoreš k kreiranju boljšega sveta za naš planet.
Zakaj? Ker nam je mar. Ker imamo radi naravo, še posebaj v Sloveniji je ta čudovito zelena in mi se zatekamo vanjo, se družimo, se umirimo, dihamo in se vrnemo boljšega počutja. Tudi miljone živalskih vrst v teh ekosistemih si deli z nami ta dom – naravo – in verjamem, da lahko z malimi koraki izboljšamo prakse, ki so se uveljavile, pa nikomur več ne služijo zares. Pa verjemite mi, poznam marsikatero osebo, ki ne kupuje stvari hitre mode in vsi izgledajo fantastično stilski, prav nič jim ne manjka. Seveda se razume da kdaj pa kdaj kakšno stvar kupite in da je že mali korak nekaj, vendar zakaj nebi bili obveščeni kako lahko naredimo več? Predvsem tudi zase in nepotrebno zapravljen denar raje vložimo v težko zaslužen dopust.
Torej, pa dajmo! Sama pri nakupovanju poizkušam upoštevati nekaj stvari, ki vam jih podrobneje razložim v naslednjem zapisu – 11. usmeritev za pametne nakupe na spodnji povezavi. 🙂
1.) Podpiranje lokalnih proizvajalcev in trgovin (oblačila in hrana)
2.) Podpiranje tistih, ki se trudijo, da s svojim poslovanjem delajo manj škode
Npr. zero waste trgovine, znamke ki uporabljajo organski bombaž (za tega se namreč porabi 70% manj vode in je generalno veliko bolj prijazen, konopljine tkanine (konoplja je izredno hvaležen material, potrebuje zelo malo da raste in za obdelavo)), bolj lokalna proizvodnja, manjša srčna podjetja in podobno.
3.) Kje so oblačila narejena?
ker prakse industrij in s tem stanje in posledice na našem planetu postajajo vedno bolj opazne, je sedaj transparentnost postala skoraj da obvezna informacija proizvajalcev tekstila, zato lahko na straneh večjih znamk in tudi manjših najdete informacije KJE in KAKO (etično, fer, …) so stvari narejene. Tukaj opozorilo, da samo zato ker se znamka ukvarja s športnimi dodatki in se imamo športniki (vsaj tako se mi zdi hm hm?) za bolj etične in do narave spoštljive (narava je pa vendar osnova za rekreacijo in jo cenimo) to ne pomeni dobrih praks. Marsikatera znamka pa podpira “fair labor” in to so informacije, ki jih iščete. Seveda pa ga ni čez lokalno. Zakaj? Ker imamo s tem lahko veliko boljši pregled, vzpodbujamo lokalno podjetništvo in ne plačujemo za transport iz druge strani sveta ter višamo ogljični odtis. Prav tako sam napis imena tovarne, kjer je stvar izdelana pove bolj malo. Znano pa je, da proizvajalci hitre mode in neetičnih praks svojo produkcijo selijo v npr. Bangladeš kjer je delovna sila najcenejša.
4.) Reciklirani materiali in kvalitetni materiali
Predvsem v kombinaciji z lokalnim ali fer delom. Zanimivost, za tiste, ki vam veliko pomeni tudi etika, na trgu se pojavljajo čudovite imitacije usnja na bazi rastlin in etičnih postopkov, prav tako določene znamke ponujajo reciklirane volnene izdelek.
Nam se to zdi fantastično. Zakaj? Ker zakaj bi proizvajali novo če imamo veliko starega kar skozi predelavo dobi čisto enako fantastično kvaliteto in se lahko ponovno uporabi brez odvečne porabe virov.
5.) Trajnost
Torej kvalitetna izdelava in zeleni procesi, izgled, za katerega vem, da ga bomo lahko še dolgo nosili na različne načine, poreklo materiala in kvalitetni materiali ter reciklirani materiali in čim manjše porabljanje virov v simbiozi z zeleno pridelavo, ker želimo naravi pomagati da si opomore in ostane tu za naslednje generacije.
Prav tako nekatera podjetja ponujajo življenjsko garancijo izdelkov, kar pomeni, da jih popravijo ali pa reciklirajo naprej, oziroma spodbujajo, da izdelek negujemo in popravljamo ter mu tako dodajamo življensko dobo. Za to pa niti ne rabimo podjetja ampak tudi sami lahko odnesemo stvari na popravila.
6.) Večnamenskost oz. multiuporaba
Izbiranje artiklov/produktov tako, da bomo lahko naprimer jakno nosili v gore, na kolo, hipotetično tudi v službo. Ali pa top nosili za jogo, za plavat, za supanje, kolesarjenje. In podobno. Seveda to ne leti na vse kar kupimo, lahko pa tudi kose, ki so naprimer specifično za službo in so dražji in bolj kompleksni – blazer – kupimo bolj univerzalno naravnan, za katerega vemo, da nam bo še dolgo služil.
7.) Manj je več
Manj je definitivno več. Lažje kombiniranje, investiranje v bolj kvalitetne izdelke, posledično manj potrošenega denarja na dolgi rok. Še posebej odkar se zavedamo koliko naravnih virov je potrebnih za en kos oblačil.
8.) Izmenjava / second hand
Tudi to je opcija. Včasih smo česa resnično siti, nekomu pa je stvar blazno nova in zanimiva. Lahko jo prodamo ali zamenjamo. Kar nekaj takih opcij je tudi v Sloveniji, bomo pa tudi mi pomagali kmalu pri projektu kjer se bo preko Instagram profila prodajalo in izmenjevalo oblačila in opremo, del od prodaje pa bo šel v dobrodelni namen, ki bo izbran za določen mesec / obdobje.
9.) Razumevanje cene
Pri podpiranju lokalnega ali znamk, kjer lahko najdete izvor produkta in kakšen material se uporablja (seveda pri tehnični opremi še toliko bolj) pridemo seveda do sovpadnega naraščanja cene. Zakaj? Iz prve roke vam lahko povem, da v kolikor delaš lokalno, delavca plačaš pošteno, izbiraš le najboljše in trajnostne materiale (cel spekter njih, ni vse tako vidno kot tkanina, potem je tu še sukanec, zadrga, elastika, itd.) s tem naraste tudi strošek produkcije.
Ta morda v današnjih časih izpade še toliko večji, ker so nas potrošnike na izredno tekmovalnem trgu razvadili z cenami, ki so totalno nerealne in seveda za seboj prinesejo posledice. Seveda smo vsi najprej zmedeni, ko primerjamo cene slow fashion produkcije s temi, ki jih ponuja hitra moda, ki pa ne omenja s kakšnimi skritimi “davki” pride ta cena. (za nas predvsem brezvezno zapravljanje za nekaj kar ni trajnostno, za ljudi, ki so bili v proces vključeni pa podpiranje slabih praks – če odštejemo seveda, tistega, ki profitira).
Zavedati se moramo, da s tem, ko takih praks ne podpiramo, sami kreiramo potrebo na trgu. To pa pomeni, da se bodo podjetja neetičnih praks morala prilagoditi če bodo želela delovati naprej. S podpiranjem dobro naravnanih, srčnih in etičnih podjetji pa omogočamo delovanje le teh in njihovih dobrih praks še naprej.
10.) Če ne veš - vprašaj
Če rabiš kakršnkoli podatek vprašaj. Pošlji mail. Pokliči. Podjetje, ki ne skriva stvari bo z veseljem odgovorilo in podalo jasne podatke.
11.) Glej preko dobrega marketinga
Kot oblikovalka lahko iz prve roke povem, da je dobro naravnan marketing izredno pomemben del tega, da smo zaslepljeni z navideznim in lažnim “dobronamernim” produktom. Če je stvar izredno poceni (in ni zadnji kos znižan 70%) hkrati pa je “eko, conscious, itd itd” verjetno rabim pogledati še malo bližje. Pojavljajo se tudi primeri kjer je napisano kje je izdelek narejen, ne pa ali so ljudje plačani “living wage” in v varnem okolju. Poglejmo si npr. Rana Plaza dogodek. Nam namreč ne pomeni veliko če vidimo ime neke tovarne, rabimo več podatkov.
Odgovorna večja podjetja, kot npr. Patagonia, podajo vse podatke, tudi, da je izdelek narejen v sklopu fairlabor, fairwear in pa materiali ustrezajo določenim kriterijem. Prav tako sem zasledila, da objavijo tudi nekatere škodljive snovi, ki morajo biti na tekstil aplicirane zavoljo določenih lastnosti —- npr DWR za vodoodpornost. (vir: https://eu.patagonia.com/gb/en/our-footprint/dwr-durable-water-repellent.html) S tem prepustijo kupcu odločitev ali je predmet/produkt dovolj pomemben, da ga kupiš oziroma ali lahko najdeš boljšo alternativo.
Bodimo zahteven potrošnik, tudi nam denar ne pada iz neba.
Kot znamka, ki dela lokalno in etično ter pošteno, uporablja le najboljše materiale in porablja kar se le najmanj da sredstev, se zavedamo kako pomembno je vse to in kako pomembno je, da se obveščamo in podpiramo lokalne podjetnike/znamke, zato bomo naknadno dodali še seznam predlogov dobrih praks in znamk, ki jih podpiramo tudi sami.
Do takrat pa hvala, če ima kdo še dodatne usmeritve jih z veseljem dodamo v blog.
Ana, Montango